Nemci po desetletjih rasti živijo v manjših stanovanjih. Ne zaradi nazadovanja, temveč zaradi demografije, cen nepremičnin in trajnostnih ciljev.
Stanovanja v Nemčiji so desetletja rasla. Več prostora, več udobja, več kvadratnih metrov na osebo. Danes pa se ta zgodba prvič po več kot pol stoletja obrača. Povprečna velikost stanovanj stagnira – in po vseh projekcijah se bo v prihodnjih desetletjih celo zmanjševala.
To ni kratkoročen pojav, temveč strukturna sprememba stanovanjskega trga, ki odpira pomembna vprašanja tudi za Slovenijo.
Nemški stanovanjski trg vstopa v novo fazo. Po več kot pol stoletja, v katerem so stanovanja postajala vse večja, se rast povprečne bivalne površine ustavlja. Še več: v prihodnjih desetletjih se bodo stanovanja po napovedih celo zmanjševala.
To ne pomeni poslabšanja življenjskih razmer, temveč strukturno prilagoditev družbenim in ekonomskim spremembam, ugotavlja nemški Inštitut za ekonomske raziskave (DIW Berlin).
Po podatkih DIW se je od leta 1965 povprečna velikost stanovanj v Nemčiji povečala:
Še bolj izrazit je podatek o bivalni površini na prebivalca:
Rastoči dohodki, višji življenjski standard in želja po večjem udobju so desetletja spodbujali ta trend.
Okoli leta 2005 so se pojavili prvi znaki, da se velikost novih stanovanj začne zmanjševati. Ta sprememba se postopno prenaša tudi na celoten stanovanjski fond.
Raziskava DIW napoveduje, da bo:
Po besedah analitika DIW Konstantina Kholodilina je faza nenehne rasti očitno zaključena, trg pa vstopa v novo razvojno obdobje.
Ključni dejavnik so manjša gospodinjstva. Delež enočlanskih gospodinjstev v Nemčiji se je od 60. let prejšnjega stoletja podvojil in danes znaša približno 41 %.
V velikih mestih, kot sta Berlin in München, ta delež dosega celo okoli 50 %.
Manj ljudi v gospodinjstvu pomeni drugačne potrebe po prostoru, funkcionalnosti in stroških bivanja.
Drugi pomemben dejavnik je močna rast cen nepremičnin po letu 2010. Večja stanovanja postajajo za velik del prebivalstva cenovno nedosegljiva.
Manjša stanovanja omogočajo:
Za investitorje so manjše enote pogosto privlačnejše:
DIW ugotavlja, da gre za racionalen odziv trga na nove razmere, ne za naključen pojav.
Trend zmanjševanja stanovanj ni omejen zgolj na Nemčijo. Po podatkih DIW so se nova stanovanja začela manjšati že prej tudi v drugih državah:
Gre za širši evropski in globalni pojav, povezan z urbanizacijo, staranjem prebivalstva in omejitvami prostora v mestih.
Sebastian Kohl, soavtor raziskave DIW, poudarja, da zmanjševanje stanovanj ni korak nazaj:
»Ne gre za nazadovanje, temveč za prilagoditev družbeni realnosti. Manjša, dobro zasnovana in energetsko učinkovita stanovanja bodo ključna oblika bivanja prihodnosti.«
Takšna stanovanja pomenijo:
Čeprav ima Slovenija svoje posebnosti, so demografski in cenovni pritiski podobni:
Nemška izkušnja nakazuje, da vprašanje ni več, ali se bodo stanovanja manjšala, temveč kako premišljeno in kakovostno bo ta prehod izveden.
DIW Berlin – Weekly Report:
The Era of Ever-Larger Dwellings in Germany Is Coming to an End
Forbes Slovenija / N1 Info:
Nemci živijo v manjših stanovanjih: “Ne gre za korak nazaj, ampak družbeno realnost”
Zaradi rasti enočlanskih gospodinjstev, višjih cen nepremičnin in potrebe po bolj učinkoviti rabi prostora.
Ne. Raziskave kažejo, da so dobro zasnovana manjša stanovanja lahko udobnejša in energetsko učinkovitejša.
Velikost novih stanovanj se v Nemčiji zmanjšuje približno od leta 2005 dalje.
Do leta 2050 naj bi bilo povprečno stanovanje v Nemčiji približno 6 m² manjše kot danes.
Ne. Podoben razvoj opažajo tudi v Franciji, Belgiji, na Japonskem, Norveškem in Poljskem.
Slovenija se sooča s podobnimi demografskimi in cenovnimi pritiski, zato je verjetno, da bo trend sledil tudi pri nas.