V Sloveniji se davek pri dedovanju nepremičnine razlikuje glede na dedni red. Oglejte si, kdo je oproščen plačila in kdaj nastopi davek na kapitalski dobiček po dedovanju.
Dedovanje nepremičnine je pogosto tako čustveno kot tudi finančno-pravno zahtevno obdobje. V Sloveniji moramo poleg pravnih vidikov, kdo je dedič in kako se prepiše lastništvo, razumeti tudi davčne obveznosti, ki nastanejo pri samem dedovanju. Tukaj se ne gre samo za prenos lastništva, temveč tudi kaj je državi treba plačati kot davek, kdaj in v kateri višini. Pod zakonom o davku na dediščine in darila (ZDDD) spadajo tako nepremičnine in premičpnine kot tudi morebitni dolgi zapustnika.
V tem članku se posvetujemo na davek ob dedovanju nepremičnin, osnovna pravila, stopnje v različnih dednih redovih, pomembne oprostitve ter primer izračuna. Upoštevajte, da je članek le informativne narave in ne nadomeščajo strokovnega davčnega ali pravnega svetovanja.
Viri: Portal finančne uprave, Zakon o dedovanju (ZD), Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pomembno je vedeti, kdo pripada po zakunu v kateri dedni red. Dedni red določa, kdo ima pravico dedovati in po kakšnem vrstnem redu:
Je popolnoma oproščen plačilu davka na dediščine in darila. To so:
Plačajo davek po nižji lestvici (približno od 5 % do 14 %, odvisno od vrednosti dediščine). To so:
Plačajo višje davčne stopnje (okoli 8 % do 17 %, odvisno od vrednosti dediščine). To so:
Vsi ostali dediči (npr. prijatelji, partnerji brez zunajzakonske skupnosti) se štejejo kot nepovezane osebe in plačajo najvišji davek, kateri lahko znaša tudi do 39 %.
Predmet obdavčitve so:
Davek se odmeri po 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine na dan pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Višina davka na dediščine in darila je v Sloveniji odvisna od dednega reda in vrednosti podedovanega premoženja.
Dediči prvega dednega reda – to so otroci, posvojenci, zakonec ali zunajzakonski partner – so popolnoma oproščeni plačila davka, ne glede na vrednost podedovane nepremičnine.
Dediči drugega dednega reda, kamor spadajo starši, bratje, sestre in njihovi potomci, plačajo davek po progresivni lestvici. Pri manjših vrednostih dediščine do 10.000 evrov znaša davek 5 %. Od 10.000 do 50.000 evrov se davek zviša na 6 % in se mu prišteje 500 €, pri vrednostih nad 50.000 evrov pa se stopnja postopno povečuje do največ 14 % za dediščine nad 400.000 evrov.
Dediči tretjega dednega reda, torej stari starši ter njihovi potomci (npr. strici, tete, bratranci in sestrične), imajo nekoliko višje stopnje. Za vrednosti do 10.000 evrov znaša davek 8 %, nato pa se z rastjo vrednosti povečuje do največ 17 % za dediščine, vredne več kot 400.000 evrov.
Za vse druge osebe, ki z zapustnikom niso v sorodu (npr. prijatelji ali daljni znanci), so stopnje najvišje. Davek se začne pri 12 % za vrednosti do 10.000 evrov in postopno narašča do kar 39 % za podedovano premoženje, ki presega 400.000 evrov.
Tak sistem progresivnega obdavčenja pomeni, da višja kot je vrednost dediščine in bolj oddaljeno kot je sorodstveno razmerje, večji delež mora dedič plačati državi.
Tabelo davčne stopnje si lahko ogledate na pravno informacijskem sistemu.
V tem primeru izpostavljamo, da brat podeduje od pokojnega brata ali sestre stanovanje vredno 200.000 €. Po ZDDD je osnova 80 % vrednosti = 160.000 €.
Ker se gre za II. dedni red naj bi kot primer približno 8 % stopenjska obdavčitev:
Višina davka je = 160.000 € (80% vrednosti nepremičnine) × 8 % = 12.800 € (davek ki bi se moral plačati)
Če bi bil v tem primeru dedič sin alei hčer pokojnega očeta ali matere (prvi red), bi davek znašal 0 €.
Zokonodaja navaja v tem primeru dva različna postopka obdavčitve! Prvi postopek je usklajen z zakonom o davku na dediščine in darila (ZDDD). Pri prodaji nepremipčnine in po prepisu nepremičnine na dediča pa ustopi zakon o dohodnini (ZDoh-2, 100. člen), ki se plača po prodaji nepremičnine.
Kapitalski dobiček = prodajna cena – nabavna ali ocenjena vrednost – stroški.
Pri dedovanju se kot nabavna vrednost šteje vrednost nepremičnine na dan dedovanja (Vrednost, ki je navedena v sklepu o dedovanju).
Dedovano stanovanje z vrednostjo (po sklepu o dedovanju) 200.000€ se proda čez 5 let za 250.000 €. V tem primeru je dobiček = 50.000 €.
Stopnja davka se znižuje glede na obdobje lastništva (to je tista “znižanje z leti”, ki jo mnogi zamenjujejo z davkom na dediščine):
do 5 let, davek 25%
5–10 let, davek 25%
10–15 let, davek 15-25%
več kot 15 let, davek 0%
Torej, če dedujete in prodate nepremičnino po več kot 15 letih, ne plačate nobenega davka na kapitalski dobiček.
Dediču prvega reda (sin, hči, zakonec) se ta davek ne obračuna ob samem dedovanju, ampak šele, v kolikor proda nepremičnino.
Vrsta davka: Davek na dediščine in darila (ZDDD)
Kdaj nastane: ob dedovanju
Kdo ga plača: dedič/i
Vrsta Davka: Davek na kapitalski dobiček (ZDoh-2)
Kdaj nastane: ob prodaji podedovane nepremičnine
Kdo ga plača: prodajalec
Premembe davčne višine v letih: znižuje se po 5., 10. in 15. letu
Preverite dedni red – če ste v prvem dednem redu, ne plačate davka na dediščine.
Pravočasno pridobite podatke o vrednosti – vrednost iz sklepa o dedovanju določa davčno osnovo.
Če boste nepremičnino prodali, upoštevajte obdobje lastništva – po 15 letih ste oproščeni davka na kapitalski dobiček.
V primeru dvomov se obrnite na FURS ali davčnega svetovalca.
Davek plačajo dediči drugega, tretjega ali kasnejšega dednega reda. Dediči prvega reda so oproščeni.
Stopnje se gibljejo od 5 % do 39 %, odvisno od dednega reda in vrednosti nepremičnine.
FURS upošteva 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine po podatkih GURS-a.
Davek na dediščino ne, znižuje pa se davek na kapitalski dobiček pri prodaji nepremičnine po 5., 10., 15. in 20. letu.
Ko dedič proda podedovano nepremičnino. Po 20 letih lastništva je prodaja popolnoma oproščena davka.
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju sodišče posreduje podatke FURS-u, ki nato sam odmeri davek in pošlje odločbo dediču.
Zavezanci so fizične osebe, ki so osvojile nepremičnino, ne glede na to, ali je bila nepremičnina odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju. Napovedi ni treba oddati po petnajstih letih imetništva