Raziskovalci TU München so prvič v zgodovini ustvarili 3D-karto vseh stavb na Zemlji. Zajeli so 2,75 milijarde objektov in razkrili osupljive razlike v globalni poselitvi in bogastvu.
Mednarodna raziskovalna ekipa Tehnične univerze v Münchnu (TU München) je prvič v celoti zajela vse stavbe na Zemlji. Rezultat: 2,75 milijarde stavb, razporejenih z osupljivimi razlikami med celinami in državami. Nova 3D-mapa razkriva tudi nepričakovane povezave med urbanizacijo, prostorsko stisko in gospodarsko neenakostjo.
Vprašanje, koliko stavb v resnici obstaja na Zemlji, je dolgo ostajalo neodgovorjeno. Zdaj pa je mednarodna raziskovalna ekipa Tehnične univerze v Münchnu (TU München) to prvič natančno izmerila – in objavila najobsežnejšo 3D-bazo podatkov o stavbah na svetu.
Njihova študija, objavljena tudi na ntv.de, predstavlja Global Building Atlas: tridimenzionalni popis svetovne pozidave, ki vključuje 2,75 milijarde stavb. Do zdaj največja baza je štela komaj 1,7 milijarde.
Celoten članek v originalu: ntv.de
Več o TU München
Analiza temelji na satelitskih posnetkih iz leta 2019 in vključuje skoraj celotno svetovno poselitev. Podatki po celinah:
Prvič imamo izjemno natančen vpogled v dejansko razporeditev urbanizacije, podeželskih območij in naselitvenih vzorcev po planetu.
Raziskovalci poudarjajo, da 3D-model ponuja bistveno več podatkov kot klasične 2D-karte.
Za 97 % vseh stavb so zabeležili:
Ločljivost je osupljiva: 3 × 3 metre, kar je 30-krat natančneje kot pri drugih globalnih bazah.
Vodja raziskave, profesorica Xiaoxiang Zhu, razlaga:
“3D-podatki o stavbah omogočajo bistveno natančnejše razumevanje urbanizacije, življenjskih pogojev in prostorske neenakosti. Šele s prostornino stavb lahko res ocenimo, kako ljudje živijo.”
Ko stavbam dodelimo volumen in ga primerjamo s številom prebivalcev, dobimo indikator, ki razkriva razlike v razvoju in življenjskem standardu.
Največ prostornine na osebo imajo:
Finska izstopa z neverjetnimi 4000 kubičnimi metri stavb na osebo.
Najmanj pa imajo:
Niger: komaj 14 kubičnih metrov na osebo – najmanj na svetu.
Precej visoko se uvršča tudi Nemčija z 1132 kubičnimi metri na osebo, malenkost nad povprečjem EU.
Takšna primerjava je izjemno pomembna, ker prostornina pove več kot zgolj površina: višje in prostorske zgradbe omogočajo boljšo infrastrukturo, boljše javne storitve in večje bivanjske standarde.
Global Building Atlas prinaša novo orodje za urbaniste, vlade, reševalne službe in okoljske raziskave.
Podatki omogočajo:
3D-podatki jasno pokažejo, kje so stanovanjske stiske najhujše in kje primanjkuje javnih objektov.
Pri poplavah, potresih ali neurjih je hitra presoja stabilnosti in obsega stavb ključna.
Natančni modeli so osnova za razogljičenje gradbenega sektorja.
Zaključek
Z novo 3D karto sveta je TU München naredila pomemben korak k razumevanju globalne poselitve in prostorske pravičnosti. Prvič v zgodovini imamo realistično številko stavb na Zemlji, obenem pa tudi orodje, ki lahko državnim in lokalnim načrtovalcem pomaga ustvariti bolj vključujoča, odporna in pravična mesta – ne glede na celino.
Po podatkih Global Building Atlas-a je na Zemlji 2,75 milijarde stavb – prva popolna 3D-evidenca v zgodovini.
Mednarodna ekipa raziskovalcev Tehnične univerze v Münchnu (TU München).
Ker prvič prikazuje ne le tloris, temveč tudi višino in prostornino 97 % vseh stavb na svetu.
Azija – približno 1,22 milijarde stavb. Sledijo Afrika, Evropa in Severna Amerika.
Veliko. Na primer: Finska ima skoraj 4000 m³ na osebo, Niger le 14 m³ – ekstremna razlika v bivalnih pogojih.
Za urbanizem, krizno upravljanje, poplavno in potresno zaščito ter načrtovanje javne infrastrukture.