Cene stanovanj v Sloveniji so se v zadnjem letu zvišale za 5,5 %, realne plače pa za več kot 5 %. Medtem Hrvaška s 13-odstotno rastjo ostaja ena najhitreje rastočih nepremičninskih trgov v Evropi.
Cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za 5,4 odstotka v Evropski uniji, je razvidno v novem poročilu, ki ga je objavil Eurostat. Najvišja rast je bila zabeležena v prvem četrtletju 2022, ko so cene v EU na medletni ravni poskočile za kar 10 odstotkov. Med državami, kjer so bile podražitve letos najvišje, je naša južna soseda Hrvaška, ki je tokrat zasedla četrto mesto glede na medletno rast cen stanovanjskih nepremičnin. Slovenija je blizu povprečja EU.
Absolutna rekorderka glede na medletno rast cen v letošnjem drugem četrtletju je Portugalska, kjer so se cene zvišale za kar 17,2 odstotka. Sledila je Bolgarija z 15,5 odstotnim zvišanjem in Madžarska, kjer je bilo zvišanje 15,1 odstotno. Cene še naprej konkretno rastejo na Hrvaškem, kjer so beležili 13,2 odstotno rast. 13,2-odstotno rastjo zaseda četrto mesto v Evropi. Finska je bila medtem edina članica EU, kjer so se cene v drugem četrtletju znižale, in sicer za 1,3 odstotka.
V Sloveniji so cene nepremičnin v drugem četrtletju 2025 porasle za 5,5 odstotka v primerjavi z lanskim letom, kar je za 0,1 odstotne točke več od rasti v Evropski uniji. Čeprav je rast zmernejša kot v drugih južnoevropskih državah, ostajajo slovenske cene rekordne, predvsem v Ljubljani, kjer povprečna cena kvadratnega metra presega 4.500 evrov.
Realne plače so v primerjavi z rastjo cen stanovanjskih nepremičnin nekoliko zaostajale; natančneje, je bila rast, upoštevajoč povprečno neto plačo v drugem četertletju 2024 in drugem četrtletju 2025 in inflacijo v tem obdobju, približno 5,1 odstotna.
Čeprav povečano povpraševanje po počitniških domovih in luksuznih nepremičninah beležijo obalni predeli in Zagreb, je rast cen stanovanjskih nepremičnin opazna po celotni državi.
V Zagrebu so bile cene v povprečju višje za 3,3 odstotka kvartalno v Jadranski Hrvaški za 5,1 odstotka, v Severni in Panonski Hrvaški pa za 5,6 odstotka. Na letni ravni so se cene stanovanj v Zagrebu zvišale za 12,2 odstotka, na Jadranu za 12,3 odstotka, medtem ko so v notranjosti države zrasle celo za 18,2 odstotka.
Od leta 2010 so cene stanovanj v Evropski uniji zrasle za 60,5 odstotka, najemnine pa za 28,8 odstotka. V tem obdobju so se cene več kot potrojile na Madžarskem, in sicer za 277 odstotkov, v Estoniji, za 250 odstotkov in Litvi, za 202 odstotkov. V Sloveniji so se kupoprodajne cene v tem obdobju zvišale za približno 80 odstotkov, najemnine pa za približno 70 odstotkov. Slovenija tako sodi med države, kjer so cene v zadnjem desetletju rasle nad povprečjem EU. Italija je medtem edina članica, kjer so kupoprodajne cene v petnajstih letih celo nekoliko upadle, in sicer za odstotek.
Približno. Realne plače so med Q2 2024 in Q2 2025 zrasle za 5,1 odstotka, cene stanovanj v istem obdobju za 5,5 %.
Povpraševanje tujih kupcev in vlagateljev, predvsem v obalnih mestih, kjer primanjkuje ponudbe.
Po podatkih Eurostata vodi Portugalska z 17,2-odstotno rastjo, sledijo Bolgarija, Madžarska in Hrvaška s 13,2 %.