Nakup nepremičnine je šele začetek investicije. Onesnažena zemljina, služnost, ki prepreči načrtovano gradnjo, napačno zastavljena transakcija ali neustrezno urejena davčna vprašanja lahko projekt podražijo, zamaknejo ali celo ogrozijo njegovo izvedbo. Na dogodku, kjer smo z Real Estate Academy sodelovali z odvetniško pisarno Jadek & Pensa, so strokovnjaki predstavili, kaj mora investitor preveriti pred nakupom, kako izbrati ustrezno strukturo posla in kako se zaščititi, če gre kaj narobe.

Od leve: Domen Romih, partner in davčni svetovalec Jadek & Pensa, Matej živec, svetovalka za alternativne sklade v družbi NLB Skladi, Kristina Robežnik, ustanoviteljica izobraževalne platforme Real Estate Academy, Eva Gostiša in Nastja Merlak, obe partnerki v Jadek & Pensa.

Na dogodku Med priložnostjo in tveganjem: pravni in davčni vidiki nepremičninskih investicij, ki ga je 1. oktobra 2026 organizirala odvetniška pisarna Jadek & Pensa v sodelovanju z Real Estate Academy, so strokovnjaki obravnavali celoten proces nepremičninske investicije: od preverjanja zemljišča in izvedljivosti projekta do strukturiranja transakcije, obdavčitve ter zavarovanja pred morebitnimi spori.

Za investitorja je ključno predvsem vprašanje, kako ugotovljena tveganja pravočasno pretvoriti v konkretne ukrepe. Kaj je treba preveriti, preden se zaveže k nakupu? Kdaj je smiselneje kupiti nepremičnino in kdaj družbo, ki jo ima v lasti? Kako preprečiti, da bi uspešno izpogajana odškodnina ostala samo številka na papirju?

1. Pred nakupom preverite, kaj lahko na nepremičnini dejansko naredite

Zemljišče, ki je na prvi pogled videti kot odlična investicijska priložnost, še ne pomeni, da je na njem mogoče zgraditi načrtovani projekt. Zato skrbni pregled ni zgolj preverjanje zemljiške knjige, temveč mora odgovoriti na dve vprašanji: ali je nepremičnina pravno ustrezna za nakup in ali je na njej mogoče izvesti načrtovano investicijo, je poudarila Eva Gostiša, partnerka v odvetniški pisarni Jadek & Pensa.

Pravni pregled pokaže, katere ovire lahko ogrozijo posel.

Tehnični pregled pa, kaj in koliko je na zemljišču dejansko mogoče zgraditi. Šele skupaj ponudita dovolj celovito sliko za odločitev o nakupu.

Kaj morate preveriti pred nakupom zemljišča?

Pri praznem zemljišču preverite lastništvo in lastniško verigo, vknjižena in nevknjižena bremena, služnosti, morebitne najeme, urejenost mej, dostop do javne ceste ter obstoječe ali grozeče spore, tudi s sosedi. Pomembni so tudi odprti inšpekcijski postopki ter morebitna onesnaženost zemljine ali prisotnost odpadkov.

Nato pride na vrsto vprašanje, ki neposredno vpliva na ekonomiko projekta: kaj na zemljišču dovoljujejo prostorski akti in kakšen obseg gradnje je sploh mogoč?

Preveriti je treba namensko rabo, občinski prostorski načrt (OPN) oziroma občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), faktor zazidanosti in izrabe, dovoljeno višino objektov, parkirne zahteve ter morebitne omejitve zaradi varovanja voda, poplavne ogroženosti, Nature 2000, kulturne dediščine ali arheoloških najdb. Preveriti je treba tudi predkupne pravice in druge omejitve prometa z zemljiščem.

Investitor, ki kupuje zemljišče za gradnjo stanovanjskega projekta, na primer ne potrebuje zgolj odgovora, ali je gradnja dovoljena. Vedeti mora tudi, koliko stanovanj lahko zgradi, kakšna bo njihova površina in koliko prostora bodo zavzela parkirišča, dostopi ter zahtevane zelene površine. Od teh parametrov je odvisno, ali se načrtovana prodajna cena še ujema s stroški in pričakovanim donosom.

Tri tveganja, ki jih lahko spregledate že pri prvem pregledu

Primeri iz prakse kažejo, kako hitro se lahko zaplete tudi navidezno preprost nakup:

Praktični nauk je jasen: pregled zemljiške knjige sam po sebi ne zadostuje. Preveriti je treba tudi dejansko uporabo nepremičnine, stanje na terenu in okoliščine, ki bi lahko omejile gradnjo.

Če kupujete zemljišče s projektom ali že zgrajen objekt

Pri zemljišču z že pripravljeno projektno dokumentacijo je treba poleg osnovnega pregleda preveriti še pravnomočnost in veljavnost gradbenega dovoljenja, pogoje in mnenja pristojnih organov, možnost spremembe investitorja, stanje komunalnega prispevka ter pogodbe s projektanti. Pomembno je tudi, ali so njihove obveznosti poravnane in ali je mogoče sodelovanje nadaljevati pod obstoječimi pogoji.

Posebno pozornost zahtevajo avtorske pravice. Projektna dokumentacija je avtorsko delo, zato nakup načrtov še ne pomeni samodejno, da jih lahko kupec poljubno spreminja ali prenese na drugega projektanta. Ustrezne materialne avtorske pravice je treba pridobiti in pogodbeno urediti.

Pri že zgrajeni stavbi je treba preveriti gradbeno in uporabno dovoljenje, skladnost dejanskega stanja z dovoljenji, vpis v kataster stavb, etažno lastnino, najemna razmerja, garancije izvajalcev in morebitne obveznosti, povezane z upravljanjem stavbe.

Pri najemni nepremičnini je pomembno tudi, ali najemniki redno plačujejo najemnino, ali dejavnost opravljajo v skladu z dovoljenji in ali so najemne pogodbe za kupca dejansko takšna prednost, kot se zdi na prvi pogled.

Ne glede na zagotovila prodajalca mora dejansko stanje objekta preveriti projektant. Če je treba stavbo prilagoditi, legalizirati ali obsežneje prenoviti, se lahko prvotno privlačna nakupna cena hitro spremeni v bistveno večjo investicijo.

Preveritev izvedljivosti mora priti pred finančno konstrukcijo

Marko Studen iz Scapelaba je izpostavil sedem področij, ki jih je treba preveriti pri presoji izvedljivosti projekta: namensko rabo, omejitve in varovalne režime, velikost projekta, potrebo po OPN ali OPPN, zmogljivost zemljišča, energetiko in gradbene zahteve.

Pomembna je predvsem časovnica. Po predstavitvi lahko običajni postopek pridobivanja dovoljenja traja približno šest do devet mesecev, postopek s predhodno preveritvijo deset do dvanajst mesecev, integralni postopek z obvezno presojo vplivov na okolje pa dve leti ali več. Izdelava OPPN lahko traja najmanj dve leti in pol.

To niso roki, ki bi jih smeli nekritično prenesti na vsak projekt, so pa opozorilo, da je treba upravne postopke in prostorsko načrtovanje vključiti v investicijsko časovnico že na začetku.

Kaj to pomeni za investitorja? Preden dokončno oblikujete ponudbo, preverite, ali je načrtovani projekt mogoče izvesti v predvidenem obsegu in času. Če je izvedba odvisna od spremembe prostorskega akta ali dolgotrajnega postopka, mora biti to upoštevano pri nakupni ceni, pogojih plačila in odločitvi, ali se investicija sploh še izide.

2. Nakup nepremičnine ali nakup družbe: odločitev z dolgoročnimi posledicami

Ko je nepremičnina pregledana in je jasno, kaj je na njej mogoče narediti, sledi naslednje vprašanje: kako izpeljati transakcijo?

O tem sta govorila Andraž Jadek, partner v odvetniški pisarni Jadek & Pensa in Mihael Pojbič, odvetnik v Jadek & Pensa.

Investitor lahko kupi neposredno nepremičnino, pridobi deleže družbe, ki jo ima v lasti, ali pa nepremičnino pred prodajo izloči iz družbe, ki opravlja še druge dejavnosti. Razlika ni zgolj formalna. Vsaka možnost prinaša drugačna pravna tveganja, davčne posledice, zahteve glede financiranja in časovnico izvedbe.

Možnost 1: neposredni nakup nepremičnine

Pri tako imenovanem "asset dealu" kupec pridobi nepremičnino, obveznosti prodajalca pa praviloma ostanejo pri prodajalcu, ob upoštevanju zakonskih izjem in morebitnih pogodbenih zavez.

Takšna struktura je lahko primernejša, kadar kupec želi pridobiti samo nepremičnino in ne želi prevzeti zgodovine družbe prodajalca. Vendar je treba preveriti predkupne pravice, obstoječe najeme, hipoteke, služnosti in druge pravice tretjih oseb.

Najemne pogodbe praviloma preidejo na kupca, vendar lahko najemnik pod zakonskimi pogoji odpove najem. Druge pogodbe, denimo pogodbe za vzdrževanje ali določene storitve, morda ne preidejo samodejno in lahko zahtevajo soglasje druge pogodbene stranke.

Prednost neposrednega nakupa je tudi možnost neposrednega zavarovanja financiranja s hipoteko na nepremičnini. Na drugi strani pa je treba upoštevati postopke prenosa, morebitne predkupne pravice in davčno obravnavo posla.

Možnost 2: nakup deležev v družbi

Pri nakupu deležev ("share deal") nepremičnina ostane v lasti iste družbe, spremeni se njen lastnik. To je lahko praktično, kadar gre za namensko družbo, ki ima nepremičnino, pomembne najemne pogodbe ali dovoljenja, ki naj ostanejo v veljavi.

Toda kupec s tem prevzame tudi družbo z njeno zgodovino. Poleg nepremičnine mora zato preveriti še morebitne dolgove, spore, davčne obveznosti, pogodbene zaveze in druge obveznosti, ki niso neposredno povezane z nepremičnino.

Prednost je lahko hitrejša izvedba in večja kontinuiteta poslovanja. Toda hitrost ne sme biti razlog za površinski pregled. Pomembni so temeljit skrbni pregled družbe, ustrezna pogodbena jamstva in mehanizmi za zavarovanje morebitnih zahtevkov.

Preveriti je treba tudi klavzule o spremembi lastništva oziroma nadzora, saj lahko sprememba lastnika v nekaterih pogodbah sproži posebne pravice druge pogodbene stranke.

Možnost 3: izločitev nepremičnine in nato prodaja deležev

Ta možnost je relevantna, kadar je nepremičnina del družbe, ki opravlja še druge dejavnosti, kupec pa želi pridobiti nepremičnino brez celotne poslovne strukture.

Nepremičnina se v okviru statusnega preoblikovanja prenese na drugo družbo, nato pa se prodajo deleži te družbe. Postopek zahteva ustrezno dokumentacijo, natančno opredelitev prenesenega premoženja, pogodb in obveznosti ter preveritev prenosljivosti dovoljenj in drugih pravic.

Takšna struktura je praviloma časovno zahtevnejša. Poleg tega nova družba ni nujno povsem ločena od preteklih obveznosti, saj lahko po zakonu obstaja solidarna odgovornost za določene obveznosti pred izvedeno delitvijo.

Pomembna je tudi davčna obravnava. Davčno nevtralna obravnava ni samoumevna, pogoje za prenos obrata pa je treba preveriti posebej, zlasti ob novi definiciji, ki se uporablja od 1. januarja 2026.

Kako izbrati ustrezno strukturo?

Odločitev mora izhajati iz konkretnega posla, ne iz splošnega pravila, da je ena možnost vedno boljša od druge.

Ne glede na izbrano možnost je treba preveriti tudi morebitne obveznosti glede tujih neposrednih investicij in koncentracij po veljavni zakonodaji.

Ključno je, da se že pri pripravi transakcije določi, katera tveganja ostajajo pri prodajalcu, katera prevzema kupec in kako bo kupec zaščiten, če se pozneje pokaže, da so bila določena zagotovila napačna.

3. DDV ali davek na promet nepremičnin? Napačna predpostavka lahko spremeni ekonomiko posla

Pri nakupu nepremičnine lahko davčna obravnava pomembno vpliva na skupni strošek investicije, je poudarila Veronika Bratož, odvetnica in davčna svetovalka v Jadek & Pensa. Zato ni dovolj, da se kupec in prodajalec dogovorita za ceno. Pred podpisom morata vedeti tudi, kateri davek se uporabi, kdo ga obračuna in kdaj nastane davčna obveznost.

DDV in davek na promet nepremičnin (DPN) se pri isti dobavi praviloma izključujeta. Katera obravnava pride v poštev, je odvisno predvsem od vrste nepremičnine, statusa pogodbenih strank in namena uporabe.

Kdaj pride v poštev DDV in kdaj DPN?

Pri obdavčljivi dobavi se lahko uporablja 22-odstotna ali, kadar so izpolnjeni pogoji za znižano stopnjo, 9,5-odstotna stopnja DDV. Med značilnimi primeri, ki jih je treba preveriti, so nezazidana stavbna zemljišča in novi objekti, pri katerih od prve uporabe še nista minili dve leti.

Pri določenih oproščenih dobavah, denimo pri starejših objektih, se lahko uporabi 2-odstotni DPN. Podobno je treba obravnavati tudi promet s kmetijskimi zemljišči ob izpolnjenih zakonskih pogojih.

V nekaterih primerih se lahko davčna zavezanca odločita za obdavčitev z DDV na podlagi 45. člena ZDDV-1. Pri tem morata biti izpolnjena zakonska pogoja glede statusa strank in pravice kupca do odbitka DDV, ustrezna izjava pa mora biti podana pred dobavo. DDV se v takem primeru obračuna po mehanizmu obrnjene davčne obveznosti.

Za investitorja je zato pomembno, da davčno obravnavo preveri skupaj s strukturo financiranja. Davek, ki ga kupec lahko odbije, nima enakega ekonomskega učinka kot davek, ki postane njegov dejanski strošek.

Kaj pa prenova starega objekta?

Pri prenovah je lahko odločitev manj enostavna. Vprašanje je, kdaj gre še za starejši objekt in kdaj spremembe pomenijo, da je treba transakcijo obravnavati kot dobavo novega objekta.

Kot je bilo izpostavljeno na dogodku, merila niso povsem jasna. Sama gradbena klasifikacija ni nujno dovolj, pomembna je lahko tudi bistvena sprememba namembnosti ali pogojev uporabe.

To je pomembno zlasti pri nakupu starejše stavbe za prenovo in nadaljnjo prodajo ali oddajanje. Predpostavka, da bo transakcija obdavčena z DPN, se lahko izkaže za napačno.

Posebej preverite možnost prenosa podjetja

Tretja možnost je prenos podjetja oziroma samostojne gospodarske celote (TOGC). Če so izpolnjeni pogoji iz ZDDV-1, se šteje, da dobava ni bila opravljena, zato se DDV ne obračuna. Po predstavljeni razlagi je lahko tak prenos oproščen tudi DPN.

Primer je prodaja nepremičnine, ki se oddaja v najem, skupaj z najemnimi pogodbami, če kupec nadaljuje dejavnost oddajanja in so izpolnjeni drugi zakonski pogoji.

Vendar vsaka prodaja oddane nepremičnine še ni samodejno TOGC. Pomembno je, ali preneseno premoženje predstavlja samostojno gospodarsko celoto, ali kupec nadaljuje dejavnost in ali izpolnjuje pogoje glede identifikacije za DDV. Presoja je odvisna od konkretnega primera.

Davčno obravnavo uredite pred podpisom

Pri DPN je davčna obveznost vezana na sklenitev pogodbe, medtem ko je pri DDV odločilen trenutek lahko odvisen od konkretnih okoliščin transakcije. Pomembni so lahko ara, predplačila, izročitev posesti, plačilo kupnine in zemljiškoknjižno dovolilo.

Zato je treba pogodbo pripraviti tako, da so jasno urejeni časovni potek plačil, izročitev nepremičnine in drugi pogoji, ki lahko vplivajo na nastanek davčne obveznosti. Če ostajajo odprta vprašanja, jih je smiselno razrešiti pred podpisom, po potrebi tudi s pomočjo davčnega svetovalca ali z zaprosilom za pojasnilo FURS.

4. Dobra pogodba še ne pomeni, da boste dobili denar

Investitor lahko opravi skrbni pregled, v pogodbo vključi jamstva prodajalca in kljub temu ostane izpostavljen precejšnjemu tveganju. Če se po nakupu izkaže, da je bilo jamstvo kršeno, to namreč še ne pomeni, da bo prodajalec zahtevek priznal ali ga lahko tudi poravnal, pravi Katarina Hribovšek Vrbinc, odvetnica v Jadek & Pensa.

Prav v tem je razlika med pogodbenim varstvom in dejansko finančno zaščito. Pogodba vam lahko zagotovi pravico do odškodnine, ne zagotavlja pa sama po sebi, da bo denar na voljo, ko ga boste potrebovali.

Na dogodku je bil predstavljen primer nakupa logističnega centra za 50 milijonov evrov. Skrbni pregled je razkril več tveganj, med drugim spor z najemnikom v vrednosti 300.000 evrov, težave s streho, hipoteko in nelegalnim delom hale. Takšni primeri pokažejo, zakaj ni dovolj zgolj ugotoviti, kaj bi lahko šlo narobe. Že pred sklenitvijo posla je treba določiti tudi, kdo bo škodo dejansko poravnal.

Štirje mehanizmi za zavarovanje kupca

1. Zavarovanje jamstev in odškodninskih zahtevkov (W&I)

Pri zavarovanju W&I lahko pod določenimi pogoji namesto prodajalca plača zavarovalnica. Mehanizem je lahko uporaben predvsem za neznana tveganja, ki jih je težko v celoti odpraviti s skrbnim pregledom.

Toda zavarovanje ni univerzalna rešitev. Znana tveganja so praviloma izključena iz kritja, zavarovalnica pa pred sklenitvijo opravi lastno preverjanje posla. Na zavarovanje zato ni smiselno računati kot na nadomestilo za razkritje znanih težav.

2. Bančna garancija na prvi poziv

Pri bančni garanciji na prvi poziv je ob izpolnjenih pogojih za unovčenje plačnik banka. Takšna rešitev je lahko primerna za materialna tveganja, pri katerih je pomembno, da kupec denar prejme, še preden se dokončno razreši spor s prodajalcem.

Odločilna sta natančno besedilo garancije in njen rok veljavnosti. Če je garancija preozko zastavljena ali poteče pred uveljavitvijo zahtevka, je njena praktična vrednost bistveno manjša.

3. Zadržanje dela kupnine oziroma escrow

Del kupnine se zadrži do izpolnitve dogovorjenega pogoja ali poteka določenega obdobja. Prednost je očitna: denar je že zagotovljen in kupec mu v primeru izpolnjenih pogodbenih pogojev ni treba šele slediti v postopku izterjave.

Na predstavitvi je bil kot primer navedenih 800.000 evrov zadržane kupnine do pridobitve uporabnega dovoljenja. Takšen mehanizem je smiseln, kadar je tveganje jasno opredeljeno, finančno merljivo in časovno omejeno.

V pogodbi je treba natančno določiti, kdaj se denar sprosti, pod katerimi pogoji se lahko uporabi za poplačilo zahtevka in kdo odloča v primeru nesoglasja.

4. Poroštvo matične družbe

Kadar je prodajalec namenska družba oziroma SPV z omejenim premoženjem, lahko kupec zahteva poroštvo njene matične družbe. Tako se za obveznosti prodajalca pod dogovorjenimi pogoji zaveže še druga družba.

Toda tudi tukaj je treba preveriti, ali je porok finančno sposoben poravnati obveznosti in kakšne ugovore lahko uveljavlja.

Kaj je najbolj smiselno?

Ni nujno, da se investitor odloči samo za en mehanizem. Posamezna tveganja je mogoče zavarovati različno: del kupnine se zadrži do pridobitve dovoljenja, za morebitne zahtevke zaradi kršitev jamstev se uredi zavarovanje, za določene obveznosti pa se zahteva bančna garancija ali poroštvo.

Bistveno je, da se mehanizem prilagodi konkretnemu tveganju.

Pred podpisom si zato zastavite tri vprašanja:

Tretje vprašanje je pogosto najpomembnejše.

5. Arbitraža ali sodišče? O tem se odločite, preden nastane spor

Ko investitor podpisuje pogodbo, je reševanje morebitnega spora verjetno zadnja stvar, na katero želi misliti. Toda prav takrat se odloča, kako bo lahko uveljavljal svoje pravice, če se projekt zaplete, je poudaril Žan Šporn Krajnc, odvetnik v Jadek & Pensa.

Ena od možnosti je arbitraža, pri kateri o sporu dokončno odločijo arbitri, ki jih izbereta stranki. Za arbitražo je potreben pisni arbitražni sporazum. Arbitražna odločba je za stranki zavezujoča in ima učinek pravnomočne sodbe, pritožba pa ni mogoča. Razveljavitev je mogoča le iz zakonsko določenih razlogov.

Kdaj je arbitraža smiselna?

Njene glavne prednosti so možnost izbire arbitrov s posebnim strokovnim znanjem, prilagoditev postopka potrebam strank, predvidljivejša časovnica in zaupnost postopka.

Po podatkih, predstavljenih za Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije, je mogoče pričakovati odločbo približno v enem letu oziroma v devetih mesecih od predaje zadeve arbitražnemu senatu. Za primerjavo je bilo na dogodku navedeno, da lahko sodni postopek do pravnomočne odločitve traja štiri leta ali več, odvisno od poteka postopka in morebitnih pritožb.

Toda hitrost ima svojo ceno.

Koliko lahko stane spor?

Po predstavljenih izračunih znaša predujem za arbitražni postopek pri sporu v vrednosti 300.000 evrov približno 26.894 evrov, pri sporu v vrednosti treh milijonov evrov pa približno 89.299 evrov. Zneska sta brez DDV in temeljita na predpostavki treh arbitrov ter uporabljenih parametrih izračuna.

Pri sodnem postopku so sodne takse nižje, vendar je treba upoštevati tudi čas do odločitve in pravila o povračilu stroškov. V arbitraži se lahko povrnejo razumni dejanski stroški, vključno s stroški pravnega zastopanja in strokovnih mnenj, medtem ko je povračilo odvetniških stroškov v sodnem postopku vezano na odvetniško tarifo.

Pomembna je še ena podrobnost: pri arbitraži stranki praviloma založita predujem, vsaka svoj delež. Če nasprotna stranka svojega deleža ne plača, je lahko treba zagotoviti tudi ta znesek, če želi stranka nadaljevati postopek.

Past, ki jo je lahko spregledati

Arbitražna klavzula praviloma velja za spore, ki izhajajo iz pogodbe ali so z njo povezani, ne le za največje ali najpomembnejše spore.

To pomeni, da lahko klavzula v pogodbi za tri milijone evrov velja tudi za spor v vrednosti 300.000 evrov. V predstavljenem primeru bi predujem za arbitražo s tremi arbitri znašal približno 27.000 evrov, torej skoraj devet odstotkov vrednosti spora, še preden se upoštevajo drugi stroški.

Takšen strošek lahko upnika odvrne od uveljavljanja zahtevka ali ga prisili, da vnaprej financira tudi del postopka, ki bi ga sicer morala založiti nasprotna stranka.

Arbitraža zato ni samodejno boljša izbira. Smiselna je predvsem, kadar sta pomembni hitrost in strokovnost odločevalcev ter je vrednost in kompleksnost posla takšna, da višji začetni strošek upravičuje prednosti postopka. Pri tem je treba upoštevati tudi manjše spore, ki lahko izhajajo iz iste pogodbe.

Arbitražno klavzulo je treba oblikovati zavestno, ne pa je preprosto prepisati iz vzorca.

Kaj naj investitor naredi pred podpisom pogodbe?

Iz predstavitev izhaja pet praktičnih pravil, ki jih je smiselno upoštevati pri vsaki večji nepremičninski investiciji.

1. Pred nakupom preverite izvedljivost, ne samo lastništva. Pravni skrbni pregled dopolnite s tehničnim pregledom in preveritvijo prostorskih pogojev. Če načrtovani projekt ni izvedljiv v predvidenem obsegu, se mora to odraziti v odločitvi o nakupu in ceni.

2. Časovnico vključite v finančni model. Pridobivanje dovoljenj, izdelava OPPN, odpravljanje pravnih ovir in prestavljanje infrastrukture lahko bistveno zamaknejo začetek gradnje. Čas ni le organizacijsko vprašanje, temveč tudi strošek kapitala.

3. Strukturo transakcije izberite glede na tveganja. Neposredni nakup nepremičnine, nakup deležev in izločitev nepremičnine iz obstoječe družbe imajo različne pravne in davčne posledice. Odločitev mora temeljiti na konkretnem poslu.

4. Davčno obravnavo in plačilne pogoje uredite pred podpisom. DDV, DPN in možnost prenosa podjetja lahko spremenijo ekonomiko transakcije. Posebno pozornost namenite ari, predplačilom, kupnini, izročitvi posesti in zemljiškoknjižnemu dovolilu.

5. Ne zanašajte se samo na pogodbena jamstva. Če bi kršitev jamstva lahko povzročila pomembno finančno škodo, že vnaprej določite, iz katerega vira in po katerem mehanizmu bo zahtevek poplačan. Enako premišljeno izberite način reševanja morebitnih sporov.

Pri nepremičninski investiciji donos ni odvisen samo od tega, koliko boste plačali in za koliko boste nepremičnino pozneje prodali ali oddajali. Odvisen je tudi od tega, koliko tveganj boste prepoznali pred nakupom, koliko časa boste potrebovali za izvedbo in ali boste imeli učinkovito zaščito, ko stvari ne bodo šle po načrtih.

Dober skrbni pregled ne odpravi vseh tveganj. Investitorju pa omogoči, da se o njih odloči na podlagi informacij, namesto da jih odkrije šele takrat, ko jih mora drago reševati.

Članek povzema ključne poudarke predstavitev na dogodku Jadek & Pensa 1. oktobra 2026. Ne nadomešča individualnega pravnega, davčnega ali tehničnega svetovanja. Konkretne transakcije zahtevajo presojo glede na njihove okoliščine in veljavno zakonodajo.