Zamrznjen stanovanjski trg duši gospodarstvo. Nemška študija opozarja, da pomanjkanje stanovanj omejuje mobilnost delovne sile – enak trend opažamo tudi v Sloveniji.
V Nemčiji trenutno manjka več kot 1,2 milijona stanovanj, razkriva najnovejša študija Pestel-Instituta iz Hannovra. Po ugotovitvah raziskovalcev stanovanjski primanjkljaj ni več zgolj socialni problem, temveč resno gospodarsko tveganje, saj neposredno vpliva na trg dela, mobilnost zaposlenih in produktivnost gospodarstva.
“Rešitev stanovanjske krize je predpogoj za gospodarski razvoj.”
V zahodni Nemčiji po ocenah manjka kar 1,2 milijona stanovanj, pri čemer so iz izračunov izključena vsa stanovanja, ki so dlje kot leto dni prazna – torej dejansko niso več del aktivne ponudbe. Posledica je ekonomska stagnacija. Zaposleni ne morejo menjati več kraja bivanja, zato ne sprejemajo več novih delovnih mest, ki so pogosto v drugih regijah Nemčije.
Ta “zastoj mobilnosti” se zdaj kaže tudi v gospodarskih kazalnikih! Produktivnost in fleksibilnost delovnega trga upadata.
Glavni ekonomist Pestel-Instituta, Günther, poudarja:
“Zamrznitev stanovanjskega trga povzroča zamrznitev delovnih trgov.”
Podobno dinamiko opažamo tudi v Sloveniji.
Mladi in družine si vse težje privoščijo nakup ali najem nepremičnine v urbanih središčih, zato ostajajo v starševskih domovih ali odložijo načrte menjave delovnega mesta.
Po podatkih Statističnega urada RS se je v zadnjih petih letih delež mladih (25–34 let), ki živijo s starši, povečal na 58 %, kar neposredno vpliva na mobilnost potrebne delovne sile.
Nemška ministrica za gradnjo, Verena Hubertz, napoveduje tako imenovani “Gradbeni-Turbo”, ukrep za zmanjšanje birokracije pri gradbenih dovoljenjih.
"Cilj: skrajšanje postopkov iz več let na nekaj mesecev."
Poleg tega naj bi država vložila 23,5 milijarde evrov v socialno gradnjo in dodatnih 11 milijard v t. i. “posebni sklad za gradnjo”.
A gradbena industrija ostaja skeptična – kot opozarja predsednik nemške gradbene zveze, Peter Hübner:
"V gradbenem dovoljenju še nikoli nihče ni živel."
Tudi v Sloveniji so razmere zaskrbljujoče:
To pomeni, da se tudi slovenski trg ohlaja, saj kupci čakajo, gradnja stagnira, najemni trg pa postaja predrag za večino gospodinjstev.
Pomanjkanje dostopnih stanovanj že vpliva na mobilnost zaposlenih, predvsem v panogah, kjer je kadrov primanjkuje (zdravstvo, IT, turizem).
Kot v Nemčiji tudi v Sloveniji strokovnjaki opozarjajo, da brez državne podpore in hkratne poenostavitve gradbenih postopkov ni rešitve.
Med možnimi ukrepi, ki jih Slovenija nujno potrebuje:
Nemška študija je jasen opomnik, da stanovanjska politika ni več le socialno vprašanje, temveč ključni dejavnik gospodarske konkurenčnosti.
Če bodo slovenske oblasti nadaljevale z istim tempom, se bo stanovanjski trg še bolj ohladil, kar bo zaviralo mobilnost, produktivnost in inovativnost slovenskega gospodarstva.
Ker prebivalstvo zaradi dragih in redkih stanovanj težje menjajo kraj bivanja in dela, kar zmanjšuje mobilnost delovne sile in upočasnjuje gospodarsko rast.
Gre za stanje, ko se število prodaj in novih gradenj močno zmanjša, cene ostajajo visoke, mobilnost prebivalstva pa se ustavi.
V Sloveniji primanjkuje med 30.000 in 40.000 stanovanj, predvsem v mestih, kjer visoke cene in dolgi birokratski postopki omejujejo gradnjo.
Po podatkih Pestel-Instituta v Nemčiji manjka približno 1,2 milijona stanovanj, kar močno vpliva na celotno gospodarstvo.
Slovenija bi lahko poenostavila gradbene postopke, povečala vlaganja v socialna stanovanja in uvedla davčne olajšave za investitorje v dostopna stanovanja.